Otroci in hrana

Če imate otroke, potem imate pri njihovem prehranjevanju morda težave, morda ne. Morda imate težave z jedilniki v javnih institucijah, morda ne. Z vami bom delila svojo izkušnjo prehranjevanja mojega otroka.

Imam hčerko, staro 6 let. Midva s partnerjem rada jeva dobro hrano, ki pa je vedno kvalitetna. Dogovorili smo se tudi, da kupujemo čim manj ne-hrane (prigrizki, piškoti, bonboni, …), a to ne pomeni, da jih kdaj ne kupimo. Se pa imava pogosto za gurmana in nama ni vsaka hrana dobra hrana. Ko greva jest ven, skrbno izbereva, kam.

Spomnim se Ele, približno 3 mesece in pol je imela, ko je začela z zanimanjem opazovati, kaj delava midva za kuhinjsko mizo. Od kar se je rodila, sva jo za tisti obrok, ki sva ga midva pojedla skupaj, posadila za mizo. Po iskanju informacij o začetkih hranjenja otroka sem nekje zasledila, da lahko otroku daš za srkati kak kos jabolka, korenčka, ipd. Seveda paziš na velike koščke in da se otrok s hrano ne začne dušiti.

Če zdaj gledam nazaj, je začela Ela okušati hrano zelo zgodaj. Pri približno 4 mesecih in pol je začela jesti. Žličko na obrok. Samostojni okusi zelenjave, kasneje sadja, mešani okusi zelenjave, sadja ali obojega.

Na srečo ali pa tudi ne, nismo imeli nobenih težav z nobenimi alergijami (razen paradižnika, po tem še danes dobi izpuščaje okoli ust). Tudi sama nisem imela nobenih težav pri izbiri hrane, takrat kot noseča in po porodu sem jedla vse. (Danes ne jem glutena, mleka in večino mlečnih izdelkov.)

Ela nikoli ni jedla veliko, še danes ne poje veliko. Ampak tisto, kar je pojedla, je moralo biti dobro. No, mene ne čudi. Tak je tudi najin okus. ?

Mislim da še ni bila stara eno leto, ko so bile njena najljubša hrana kapre. Olive so mnjama še danes. Brokoli je zakon. Grahova juha zmaga po okusu, bučna po barvi. Seveda si tudi ona nalije not nekaj kapljic bučnega olja. Rakci so oboževani do zvezd in nazaj.

In ne glede na ne ravno idealne jedilnike v vrtcu in šolah, sem sama dobro s tem, da doma jemo tisto, kar potrebujemo za dobro počutje, Ela pa še za rast in razvoj – prava hranila.

Nedolgo nazaj sem se morala prav pohvaliti. Bili smo v mestu. Ela lačna. Ker tam, kjer smo bili ni bilo drugega kot hitre prehrane, smo naročili hamburger in krompirček (mimogrede – Ela ne pozna restavracije McDonalds).

Ela naredi grižljaj ali dva in mi reče: “Mami, ni dobro. Skuhaj mi grahovo juho!”

Ker pa je Ela radoveden otrok in prinese domov vse sorte teorij, se nam je zgodilo, da je prav veselo jedla brokoli in si zraven pravila: “Brokoli je bljek, brokoli je bljek.” Ker je tako pač slišala.

Vsi trije pa nismo le jedci dobre, zdrave in okusne hrane, ampak nam je pogosto pomembno tudi, kako je ta postrežena.

Tako sem si enega nedeljskega jutra izmislila zgodbice na krožniku.

Delila jih bom z vami skozi glaerijo slik.

Mislim, da mi ni treba poudarjati, da se s takega krožnika poje vse?

Včasih je gor samo sadje, včasih samo zelenjava, včasih mešano. Obvezna začimba: zgodbica ob krožniku!

To delim z vami zato, ker boste pa morda, če imate doma težave z uživanjem kvalitetne hrane, z zgodbico dosegli, da bo otrok pojedel tudi kaj, kar sicer ne bi.

A najpomembnejši današnji nasvet ni ta zgodbica. Najpomembnejši nasvet danes se tiče vas. Nikar ne pričakujete od otroka, da bo jedel zelenjavo, sadje, hrano, ki je bogata s potrebnimi hranili za življenje, če vi sami pojeste preveč piškotov, čipsa, pijete coca-colo ipd.

Samo da se razumemo. ?

Zdaj pa vas vabim na ogled fotografij, mi pa sedemo k večerji, čaka nas živo zelena grahova juha.

Nazaj na podtemo PREHRANA.

Nazaj na osnovno stran Fit okoli 40.

Vabimo tudi, da nam sledite na Facebook skupini Fit okoli štiridesetih.