Že celo desetletje pametujem partnerju, kako mora, ker nima druge, slediti spremembam v življenju. Pametujem zato, ker je bil najin drugi prepir ta, da sem gumice za embalažo spravila 10 centimetrov bolj desno kot so bile prej. Ni pomagalo, da sem to svoje dejanje upravičila s tem, da sem počistila celo kuhinjo.
(Najin prvi prepir je bil, kako izvaja ogrevalne vaje. Jaz, vsa pametna, seveda vem, kako se jih danes pravilno izvaja. On jih še danes dela tako, po starem. Zame narobe. Prepir ni rešil mojega pogleda.)
Da se vrnem nazaj na gumice. Gumice seveda niso bile edine, ki so partnerja zmotile pri mojem pospravljanju stanovanja. Sčasoma sem se navadila. Ali nisem premikala. Malo se je navadil tudi on.
Od takrat naprej sem bolj spoštovala mesta, kjer stojijo gumice in podobne reči in jih nisem po nepotrebnem premikala. Čeprav jaz bi jih. Ker so mi take in drugačne spremembe prinesel nov veter v lase. Ampak to sem jaz. In živim s partnerjem, ki razmišlja popolnoma nasprotno.
Enkrat sem na eni delavnici izpostavila vprašanje, zakaj je lahko nekomu tako zelo pomembno, da je vse na istem mestu. Dobila sem zanimiv odgovor: “Zaradi varnosti.”
Danes se več ne kregava zaradi gumic. Zdaj se za kaj drugega. ?
Kak mesec dni nazaj pride partner domov, v službi so imeli en dogodek s predavanji. Pove mi, da so imeli predavanje o spremembah. In kako smiselno je predavateljica povedala, da se moramo spremembam prilagoditi. In da bo zdaj drugače gledal na potrebo po prilagajanju zaradi življenjskih sprememb. In da zdaj to že drugim svetuje.
A res? A ti to mene zajeb …. ? A ti jaz tega ne govorim že 10 let? Ja saj, mene nikoli nočeš poslušati ipd …
En del mene je seveda zelo ponosen nanj. Da je končno slišal! (In bom preživela, da nisem jaz zaslužna za zaključni korak te slišanosti.) Da je slišal, da so spremembe edina stalnica v življenju.
In recimo da sva zdaj en centimeter naprej od tam, kjer sva bila glede dojemanja sprememb v življenju.
In kaj je največji paradoks tega? Danes bi po prvotnem planu morali biti v Barceloni in se sprehajati po kakšni od Španskih ulic … zaradi tamkajšnjih razmer smo se odločili ostati doma. Sprememba? Velikanska! Od vseh planov, ki smo jih imeli, kaj bomo počeli in kako se bomo počutili.
Počitnikujemo ravno tako, le da pri babi in dediju. Seveda se imamo fino. Družimo se s prijatelji in sorodniki, za kar ponavadi vedno zmanjka časa. Ampak nekako med vrsticami sem imela sama več težav s sprejetjem te spremembe kot moj partner!
Nauki zgodbe?
- Dejstvo je, da se se je potrebno nenehno prilagajati na spremembe, ki jih prinaša življenje.
- Ne pametuj drugim, ker lahko vmes izgubiš sebe. ?
- Ko se spremenijo plani, so lahko drugi morda še boljši.
