Vsakomur od nas je naše telo dano v upravljanje. Z vso svojo inteligenco. Z vsemi darovi. Telo nenehno dela za nas. Kako pa vi ravnate z njim? Ravnate z njim lepo, nežno, skrbno? Ali ga mučite do konca in še malo čez?
Za eno ali drugo upravljanje imamo izbiro. Mi, sami.
Občutek imam, sploh v zadnjem času, da precej izgubljamo stik s svojim telesom. Da kot družba izgubljamo stik z naravnim uravnavanjem telesa. Da ne izkoriščamo potencialov in inteligence telesa.
Sprašujem se, ali nas je res tako strah, da prehitro posežemo po zdravilih, ki imajo po navadi veliko stranskih učinkov in jih mora telo predelati? Ali si samo želimo hitrih rešitev in težko toleriramo čakanje, da damo telesu možnost, da dela za nas?
Vsekakor spoštujem medicino. Meni je rešila življenje že vsaj dvakrat. In pomaga mi, da uravnavam avtoimunsko bolezen (in danes ne bom razpredala, zakaj sem jo pa dobila – dejstvo je, da mi zdravila pomagajo).
A se vseeno sprašujem naslednje:
- Smo lahko toliko pogumni, da počivamo, ko smo bolni, ne da takoj posežemo po zdravilih?
- Se lahko odločimo za nočno nujno potrebno spanje namesto poznega dela v noč (ali še slabše, brskanja po telefonu)?
- Si znamo organizirati čas tako, da skuhamo dober obrok, namesto da na hitro nekaj pojemo?
- Smo lahko do telesa toliko prijazni, da mu redno dovajamo tekočino (vodo), ne da ga vodimo v dehidracijo, ker pozabljamo piti?
- Bi si bilo možno vzeti čas, zvečer izklopiti računalnik in televizijo ter se s partnerjem pogovarjati?
- Smo lahko vzor otrokom in raje z njimi zvečer igramo karte, namesto da jim damo igrice na telefonu?
- Bi se bilo možno sprehoditi po gozdu namesto brskati po Facebooku ali Instagramu?
A čutite, kam peljem?
V zavedanje, da vse omenjeno kaže odnos do svojega telesa.
In odnos do telesa pokaže naše zdravje in počutje.
Če z rezultatom niste zadovoljni, boste morali spremeniti »input«!
Matematika in psihologija
Sama zelo rada uporabljam prispodobo matematike. Vzemimo za primer prehranjevanje. Telo za življenje potrebuje določeno število kalorij. Če zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo, se zredimo. Če zaužijemo manj kalorij, kot jih porabimo, lahko hujšamo. Preprosta matematika.
Kje se nam zalomi? Če govorim o prehrani, se nam zalomi s hrano, ki je močno kalorična. Ali pa potrebo po hrani, ki pod sabo skriva morda kakšno drugo potrebo – morda po pomembnosti, vidnosti, slišanosti.
Nemalo psiholoških raziskav potrjuje ugotovitev, da npr. kadilci ali ljudje, ki imajo potrebo, da ves čas nekaj jedo, v bistvu hrepenijo po neki čustveni potrebi. Zato bi bilo smiselno ugotoviti, kaj je zares vaša prava čustvena potreba, če spadate v to skupino.
Naslednji korak je nahraniti oz. oskrbeti to čustveno potrebo. In potem telo ne bo imelo več izrazitih fizičnih potreb, ki so le nadomestne, kompenzacijske in nas po navadi sploh ne spravljajo v dobro voljo, kaj šele v dobro počutje ali zdravje.
Genetika
Ker delam s telesi, nemalokrat slišim: »Veš, jaz imam pa slabo genetiko.« Pred nedavnim mi je ena od strank rekla: »Veš, jaz imam pa dobro genetiko, pa je ne izkoriščam.«
Kaj je res in kaj ne?
Dejstvo je, da svoj delež zagotovo nosi genetika. Ampak dobra (ali pa slaba) novica je, da genetika tudi slučajno ni vse! Zelo na grobo lahko zaokrožimo, da ima genetika nekje 30-odstotni delež, ki pa se lahko od posameznika do posameznika seveda razlikuje.
Od tam naprej je naša izbira, kaj bomo naredili. Moje tako strokovno kot splošno mnenje je, da je za telo treba nujno skrbeti redno, vsak dan, nežno, zmerno, če želimo dobro počutje in čim manj zdravstvenih težav na starost. In da se ne ozirajmo na genetiko, saj lahko oseba s slabšo genetiko živi veliko bolje in bolj zdravo, ker redno skrbi zase, kot oseba z dobro genetiko, ki zase ne naredi ničesar.
Spet želim, da si zapomnite, da je izbira, kaj bomo naredili, povsem naša!
Podpora
Ne glede na matematiko, psihologijo in genetiko pa ima smisel, da si pri skrbi zase poiščemo podporo. Spet po mojih izkušnjah: izredno malo je ljudi, ki zmorejo vse narediti sami zase. Pa tudi, ali je to potrebno?
Zase vem, da se ne bom sama trudila zašiti hlač, temveč jih bom raje nesla šivilji. Ne bom se trudila popraviti pokvarjenega avta, temveč ga bom peljala k avtomehaniku. Za različna popravila v življenju poiščem pomoč.
Tako je lahko tudi pri oskrbi svojega telesa. Dejstvo je, da gre lahko vsak na sprehod in da naj bi vsak poznal osnovne gimnastične vaje in vaje za moč še iz osnovne šole. Toga: ali to znanje tudi unovčujete?
Vam povem odgovor? Preveč ljudi ga ne.
Ker se ukvarjam s hrbteničarji, vam lahko povem tudi, da veliko ljudi začne zase skrbeti prepozno. Ko imamo že diagnozo, je kurativa veliko težja in dražja, kot bi bila preventiva.
Še vedno iščem načine, kako ljudi prepričati, naj skrbijo zase prej, preden pride do težav. Določenim težavam se v starosti nikakor ne bomo mogli izogniti. Vendar lahko pridejo pozneje ali v milejši obliki.
Mislim, da je to najtežji del mojega dela, kako ljudi prepričati, da skrbijo zase takrat, ko to še zmorejo in imajo na voljo vse možnosti.
In eno takih ‘prepričevanj’ ali osveščanj je tudi ta prispevek, ki ga zdaj berete. Moj namen je, da se vam pomaga premakniti naprej po vaši poti skrbi zase.
Ideje in metode za dobro oskrbo telesa
Z vami bom delila nekaj idej in metod, ki jih tudi sama uporabljam zase v svojem življenju in mi prinašajo zadovoljstvo, dobro počutje in tudi zdravje. Vse svoje znanje zelo rada prenašam tudi na vse ljudi, s katerimi delam.
Najprej pa naj poudarim, da lahko poznate 1001 metodo, kako skrbeti zase, pa vam to ne bo prav nič pomagalo, če v to oskrbo ne boste vključili akcije. Nemalokrat slišim: “Meni je vsa teorija poznana, zalomi se mi praksa.«
Da ideje spravimo v življenje, potrebujemo odločitev. Odločitev pa pomeni ločitev od prejšnjih, starih navad, ki nam niso prinašale zadovoljstva in dobrega počutja.
Se pravi: nekaj moramo spremeniti, če z rezultati nismo zadovoljni ali bi jih radi izboljšali. In o tem je pisal že Einstein. Rekel je, da je definicija norosti: »Delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate.«
Upam, da to razumete in čutite v vse pore celic svojega telesa. Ker je tako zelo pomembno! Po domače to pomeni, da vam nenehno jamranje in pritoževanje ne bo prav nič pomagalo. Pomagata pa jasen načrt s ciljem in akcija!
Štirje pomembni stebri življenja
Zdravje je moja najpomembnejša vrednota. In zato sem zanj pripravljena narediti največ. Za absolutno podporo te vrednote sem izbrala štiri pomembne podporne stebre: gibanje, prehranjevanje, spanje, odnosi.
To pomeni, da se ves čas zavedam, da lovim ravnovesje znotraj teh področij. Rada bi poudarila, da so moji cilji zmerni! Dobro je, da je cilj jasen, toda če v ciljih pretiravam, lahko to pomeni več stresa kot koristi.
Moj cilj glede gibanja je, da se gibam vsakodnevno vsaj malo. Da grem vsaj dvakrat na teden hodit na bližnji hrib. In da naredim vsaj enkrat na teden vaje za moč. Ni pa moj cilj, da bi izboljšala svoj čas v teku na 10 kilometrov. Lahko je to vaš cilj. Vendar se prepričajte, da si vaše telo to zasluži. Preverite, ali se mučite ali uživate.
Moj cilj glede prehranjevanja je, da z družino vsaj en obrok dnevno pojemo skupaj. Ta obrok tudi skuhamo (jaz, partner, oba ali vsi skupaj z otroki). Socializacija z okusno zdravo, domačo, sezonsko prehrano meni pomeni ogromno in me čustveno napolni še bolj kot hranilno zaradi prehrane.
Moj cilj glede spanja je, da spim ponoči, v kosu, v temi, v tišini, dovolj ur. Da pred spanjem ne gledam televizije ali telefona. Da se pred spanjem pogovarjamo o dnevu, ki je minil.
Moj cilj glede odnosov je, da ostanem toliko v sebi, da ne ‘padem ven’ ob vsakem malem neskladju z mojimi pričakovanji, kako bi naj potekalo življenje v odnosih. Zato delam, treniram toleriranje, razumevanje in predvsem poslušanje drugih. Treniram tudi izražanje, da povem tisto, kar čutim, zares iz sebe.
Sliši se preprosto. Po eni strani je. Po drugi strani pa vemo, da potrebujemo veliko vložka za dobre rezultate ali rezultate na bolje. Zato ima smisel, da si poiščemo podporo. Danes imamo na voljo res ogromno tehnik, metod in tudi ljudi, ki srčno predajajo svoje znanje naprej.
V mojem svetu ima smisel, da to izkoristim.
Kaj pa v tvojem?
Za vas sem danes pripravila tudi eno krasno vajo, kako se lahko zahvalite svojemu telesu, ki res nenehno dela za nas:
Položite roke na svoj obraz. Začutite svoj obraz v svojih rokah. Začutite, kako vaš obraz prejema dotik. Začutite, da se obraz dotika vaših rok in začutite roke, kako prejemajo. Zahvalite se svojemu telesu, ker je tukaj za vas in z vami, ne glede na to, skozi kakšne izkušnje ga vodite in kaj od njega zahtevate, iščete ali potrebujete. Zahvalite se mu, ker je z vami in ker je voljno biti prijazno z vami.
Resnično si želim in vam želim, da začutite hvaležnost ob misli na svoje telo in si obljubite, da boste že danes naredili vsaj eno stvar v podporo svojemu telesu. Pokažite mu, da vam je res pomembno.
Strokovni prispevek napisala: Tanja Želj
Strokovni prispevek je bil objavljen v reviji ADMA.
Naroči se na ZDRAVE NOVIČKE in prejmi BREZPLAČNI vodnik Telesno ravnovesje.