Odnos do svojega zdravja

Prepričana sem, da če se v mladosti nismo ravno srečali z večjimi zdravstvenimi težavami, potem znamo vrednoto – zdravje ceniti kasneje.

Menim, da moramo biti za to, da dojamemo, kako pomembna je ta vrednota in da to zares v našem življenju postane, dovolj stari. Kar je po svoje logično, ker mlajše telo nekako vse lažje prestane in preboleva, energije je več, delujemo pač drugače. Tudi glave ne razume, kako je, ko telo česa ne zmore.

Dobra izkušnja, da je temu res tako (ker sama vrednota po sebi še nič ne spremeni), je že kakšna težava, bolečina, bolezen. Ker lahko le-ta pripomore k temu, da potem za zdravje tudi res kaj naredimo. Vrednota, zapisana samo na papirju, telesu ne pomaga.

In ko zbolimo, pregorimo, se poškodujemo, se nam pogosto na začetku zdi to odveč in v tem ne vidimo nič kaj pozitivnega. Na bolezen gledati pozitivno zmoremo včasih potem, ko le-ta mine. Ni pa nujno.

Da nam ta lekcija ne uspe je dokaz dejstvo, da se po preboleni virozi, bolezni, izgorelosti, operaciji, vrnemo v stare tirnice življenja in počnemo vse tako kot prej. To je zagotovo recept, da spet zbolimo.

Torej za spremembe (na bolje) je zato potrebno kaj narediti, pogosto drugače kakor ste navajeni, sploh, če vam to ne prinaša zdravja!

Vsak ima svoj ritem, koliko spi, kdaj vstane, kaj počne zjutraj, kaj čez dan, ali prekinja sedenje, če opravlja sedeče delo, ali se sprehaja po gozdu, izvaja vaje za moč, gibljivost, ravnotežje, ali se ustrezno prehranjuje, ali ima dobre odnose, ali se zna umiriti, ali zna postaviti meje, ipd. …

Povsem svobodno izbiro imamo pri tem, kako bomo skrbeli zase in za svoje zdravje.

Že Einstein je dejal, da je največja neumnost človeka, da dela vedno isto, pričakuje pa drugačne rezultate.

Ampak TEŽAVA (!), ki jo spremljam skozi svoje delo je v tem, da mi vse vemo! Vemo, kdaj in koliko je treba spati. Vemo, kaj in koliko je treba jesti. Vemo, koliko in kako se je potrebno gibati.

A veste, v čem je težava?

Vam povem.

Tega ne počnemo. Tega ne počnemo dovolj. Tega ne počnemo redno.

In brez akcije ni rezultatov.

Vem, včasih se nam ne da. Včasih je kriva menstruacija. Včasih je za nami neprespana noč.

Ampak razlog, zakaj se ne bomo potrudili zase lahko najdemo vedno. Pravimo mu IZGOVOR.

A veste, tega, kar bom zdaj napisala, večina ljudi o meni ne ve. Jaz sem zelo lena za vadbo. Zelo lena. Najraje ne bi vadila. Čisto zares. Ampak veste, kaj imam že 20 let? Bolečine v kolku, če ne vadim. Hvaležna sem življenju, da me z bolečino spominja, da MORAM skrbeti za svoje telo. Da moram skrbeti za svoje kolke, kolena, ramena. Moram dati telesu to, kar potrebuje. Čeprav mi je včasih zelo težko.

Dolžna sem skrbeti za svoje zdravje.

Ne želim, da me lenoba premaga in ne želim biti zaradi lenobe nekoč odvisna od drugih!

Motivacijo išče vsak po svoje. Jaz moram najti zase motivacijo, da skrbim zase in posledično za svoje zdravje v svoji najboljši moči. In vi morate najti svojo.

Morda vam lahko pomagajo tudi vsi moji zapisi, izkušnje drugih ljudi, lastne izkušnje. Na koncu je vseeno, kaj. Važno je, da se premaknete.

V smeri svojega zdravja. Ker je telo vsak dan starejše. Ker je potrebno vsako leto za svojo dobro telesno formo narediti še malo več. Ker je dobro biti prijazen s svojim telesom. Ker se staramo. In ker nas neke težave slej ko prej čakajo. In to so dejstva. Ki jim ne moremo ubežati.

Želim vam čim uspešnejšo skrb za svoje telo in svoje zdravje.

Nazaj na podtemo ODNOSI.

Nazaj na osnovno stran Fit okoli 40.

Vabimo tudi, da nam sledite na Facebook skupini Fit okoli štiridesetih.