Moja poroka – 1. del

Ne vem, koliko delov bo imela ta limonada, ker nimam scenarija … a ker bo resnična, verjamem, da boste v njej uživali, ne glede na dolžino … (koliko delov je že imela Santa Barbara??? 🤣 – ne, hec no!)
Z mojim zdaj možem, sva skupaj 12 let.
Tako da ne, za to poroko se nisem poročila z novim ne-možem, kakor ste nekateri mislili. 🤣 Poročila sem se s tem, ki ste ga spoznali v minulih 12 letih. Tisti, ki ste pač ga. In ja, hči (Ela, 9 let) je najina, ni moja že od prej ali njegova od prej ipd … ampak je najina. 🙂 Samo da razjasnimo prave resnične podatke že na začetku.
Ideja o najini poroki pa se je kuhala že kdaj prej … pa je bilo vedno kaj … ali sva se ravno fajn skregala, ali sva prišla že do prstanov, pa nama je bilo bedno, ker jih noben ne nosi, ali se je zgodba ustavila, koga in koliko ljudi povabit (on skoraj nima žlahte, moja zaseda polovico Štajerske) … skratka pač nisva prišla skupaj.
Pol pa sva s mojo predrago svakinjo imeli idejo, da gremo kar skupaj, vsi 4je na urad, sredi novoletnih počitnic. Pa naju moška sploh nista ne slišala ne poslušala. In je šlo mimo.
Nakar sta se med zimskimi šolskimi počitnicami brat in zdaj že njegova žena eno sredo poročila. Midva dobiva sporočilo … se spogledava in jaz vprašam Marka: “Kaj pa midva?” In on reče: “Ja, greva se poročit.” In jaz dodam: “Greva.”
Všeč mi je, ko se v odnosu lahko nekaj pomembnega hitro in dobro zmeniš. Ni slabo.
Jaz sem poklicala upravno enoto … Mark pa je poskrbel za presenečenje po tem, ko sva prišla z upravne enote …
In to presenečenje so bila zaročna jabolka. Romantično zgodbo jabolk na Šuštarskem mostu nekateri že poznate. Zapisala sem jo tukaj:
In Šuštarski most bo spet v igri v enem izmed prihodnjih delov!!! 😉
Tako sem v prepričanju, da mi je popolnoma jasno, kakšno obleko si želim, obleko kar hitro naročila … ja, preko spleta. Obleka je bila super (še vedno je) … kaj pa ni bilo ok z obleko in kaj je to vse zbudilo v meni … pa v 2. delu. 😉
Tanja Želj Zupančič