Darilo #23: Priporočila za branje (ali kaj berejo ženske pri štiridesetih?)

Moram reči, da že dolgo ne berem več romanov, romantičnih zgodb, žepnic. Tu in tam kaka, da misli odnese drugam.

V teh, recimo da mojih zrelih srednjih letih, rada berem knjige, od katerih se mi zdi, da se nekaj naučim. Ali pa me s čim novim navdihnejo.

Glede tega, kaj bom prebrala letos, je bil moj plan na začetku leta tak:

A ugotovite koliko knjig s tega seznama sem že prebrala?

Še nobene do konca. ? Pa še te sem začela brati že lani. ?

Zakaj? Ker sem vmes prebrala že DVE DRUGI knjigi, ki sta mi očitno ob pravem času prečkali pot in o eni od njih bom pisala danes.

Knjigi, ki sta prehiteli zgornji kupček po desni sta:

Bagola me je do polovice prebrane knjige presenetil mnogo bolj kot sem si sama predstavljala, da bo knjiga zvenela. Ampak o njem drugič. Obljubim. Ker je res vreden obnove, povzetkov in ponavljanj.

In ker sem knjigo Otroci z močno voljo že prebrala in ker je še kako aktualna, danes torej iz te knjige nekaj ključnih povzetkov, ki menim, da še kako močno vplivajo na:

  • naše zdravje,
  • dobro počutje
  • kot tudi stabilno psihično in
  • čustveno življenje.

Če bi med vsemi vzgojnimi knjigami (mama sem dobrih 7 let) morala izbrati eno, bi izbrala to. Kratka in zelo jasna.

To sem povedala tudi svojemu partnerju. In naredila sva dogovor, da jo prebere. Pa v glavnem zavrača vse moje nasvete. :/ Saj veste, kako je težko za domače, da je za njih “dovolj dobro”, sploh v borbi z lastnim egom.

Ampak tokrat me je zelo presenetil in je dogovor predlagal on! In to tako, da on prebere to knjigo, če jaz v zameno preberem eno njegovo o vesolju.

In zdaj bereva. Morda vam še kdaj naredim povzetek tiste o vesolju. In zdaj sem se spomnila, da je to že tretja letos, ki prehiteva po desni!!! Ojoj. (Naslov je Klop minevanja. Za tiste radovedne. Tudi zelo zanimiva knjiga.)

Zdaj pa nazaj h knjigi Otroci z močno voljo.

Moji osebni povzetki, napotki, mišljenja, …

Priporočila:

  • Knjigo priporočam v branje vsem staršem, ne glede na starost otrok in ne glede na to, ali vaši otroci ustrezajo opisu močne volje ali ne.
  • Knjigo priporočam v branje tudi vsem starim staršem! Ker vam bo v pomoč pri razumevanju vprašanja Kako je mogoče, da se je vzgoja v eni generaciji tako močno spremenila?

Ugotovitve:

  • Ugotovila sem, da sem bila jaz (!!!) otrok z močno voljo. To me je presenetilo, ker nisem knjige brala zaradi sebe ampak zaradi svojega otroka se ve! In ugotovila sem tudi, kako (ne)slišana sem bila s svojimi idejami, domišljijo in energijo. Tako zelo, da je bil to najbrž eden od močnih sprožilcev bolezni moje ščitnice pri starosti 22 let.
  • Ugotovila sem, da je najbrž tudi moj partner hotel biti otrok z močno voljo. A nisem še ugotovila, ali ni bil dovolj glasen (to zase vem, da sem zagotovo bila in hvaležna sem si za to močno, močno) ali so ga močnejši starši znova in znova utišali (ponavadi so to počeli s hrano). Da so to počeli s hrano vidim, čutim, spremljam, ko takrat, ko je res hudo v enem večeru odpre hladilnik 100-krat in pravi, da nekaj išče, da še ni sit. Ko mu ponudim objem mi pravi, da naj neham s svojimi psiho forami. ? ? ? (Pa vem, da ni smešno. Samo meni je že včasih, pa lažje se smejem kot paničarim ob tem.)
  • Ugotovila sem, da je Ela super truper otrok. Da ima svoje meje. Da ima svoje ideje. Da ima svojo domišljijo. In da sem hvala bogu zaradi dosedanjega znanja (predvsem Imago terapije) nekako vodila tega najinega otroka po najboljši možni poti zanjo … To pomeni tudi tako, da je imela ob meni prostor, da izraža sebe. In najbrž tudi zato ob meni nima težav z izražanjem sebe ali z izrazitim izražanjem močne volje. Ker ima veliko svobode. Ob očetu ima te svode manj in zato toliko več potrebe po izraziti sebe tudi skozi močno voljo. Ker on jo pogosto komandira, kako drugače mora nekaj narediti. Po njegovo. Ker on je prepričan, da mora biti tako. Seveda ji oba dajeva oz. gradiva njene kovčke. Nočem biti krivična, kdo več prispeva k temu (čeprav bi rada na glas zakričala, da seveda on, ne jaz), … ampak ok, dopuščam možnost, da ni tako in držim fige, da bo pobrala čim manj stvari, ki ji v življenju ne bodo koristile.
  • Izredno POMEMBNA ugotovitev (za katero si že ves čas prizadevam) je ta, da je dobro, da je družina ISTO MOŠTVO!
  • Še pomembnejša ugotovitev oz. potrditev, da mora biti družina tisti ZAPIK, ki pomeni varnost.
  • Se pravi najina Ela sploh ni tako ne-vodljiva, pa to ne pomeni, da ne vztraja pri svojem, pa kako še … AMPAK, najpomembnejša zadeva te knjige (in še mnogih drugih vzgojnih) je ta:

Otroke vzgajajmo tako, da vzgajamo sebe.

Menim, da ko nam bo uspelo to zares ponotranjiti, se ni treba bati, da otroci ne bi bili dobro vzgojeni.

Je pa to izziv, ker smo seveda mi vzgojeni skozi drugačna prepričanja. A danes pač ne moremo vzgajati tako, kot so vzgajali nas. Niti ni potrebno. Obstaja mnogo drugih (boljših, uspešnejših) načinov za današnjo vzgojo.

Z majhnimi koraki se da ustvarjati čudeže v družini.

Ni vedno enostavno. Mi se včasih spremo tako, da loputamo z vrati.

Ampak ko nam (vsem trem) uspe najti ravnotežje med nami, sej jaz zares počutim tako, da imam NAJMOČNEJŠE MOŠTVO NA SVETU.

Nazaj na vsa darila.