Bolniška

Trenutno sem na bolniški. Imam zamašene sinuse, boli me glava, počutje čudno. Ostala sem doma. Že tretji delovni dan (in prej še vikend). Včasih bi šla taka delat. Ker nimam vročine ali drugih znakov, da bi res mogla ležat v postelji. Tako da si štejem to v svoj osebni napredek – da sem res ostala doma.

Včasih sem imela namreč močno slabo vest, da je vsaka ura, ki je ne naredim, zame minus. Pa ne samo to. Vsaka ura, ki je ne naredim jaz pomeni, da ni denarja zame in še nekoga drugega moram plačati, da me nadomešča. Dvojni minus.

To najbrž nekdo, ki ni nikoli bil “na svojem”, težko razume.

To je tudi odgovor na vprašanje zakaj je meni tako grozno pomembno, da sem zdrava. In odgovor na vprašanje, zakaj je zdravje moja tako močna vrednota.

Zato, ker zdrava lahko delam. Ker zdrava lahko služim denar, s katerim plačam položnice in druge stroške.

Tega včasih tudi partner ni dobro razumel, ko sva se dogovarjala, kdo bo doma na otroški bolniški. Srčno čutim, da ostanem doma za otroka jaz. Vendar, če lahko tako rečem, njemu se bolniška “bolj splača”. On, v rednem delovnem razmerju, ne čuti izpada dohodka, jaz pa si delam dvojni minus.

Že zdavnaj sem se sprijaznila z dejstvom, da marsikaj v naši državi ne zgleda ali ne deluje pošteno. Tudi ko sem bila na daljši bolniški, mi je le-ta prenehala točno na 31. delovni dan, ker je tako presodila komisija, da sem pa 31. dan že za delat. Mislim, da ne rabim omenjati, da bi bil 31. dan bolniške prvi dan, ki bi mi ga plačala država. :/

Ampak če bi se obesila na to, potem lahko neham hoditi po svoji poti in lahko neham razvijati svoje potenciale. Zato se nisem.

Zadevo sem (seveda tudi tukaj) obrnila na glavo.

Napotek št. 1:

Zato je moj načrt tak, da ko sem zdrava, poskušam narediti eno pikico več, zato da lahko potem, ko zbolim (kar k sreči sicer ni pogosto), mirne vesti ostanem doma. Pa je potem vseeno ali je to za otroka ali zame.

Tako se potrudim, da si naredim nekaj odstotkov “zaloge” v delu, posledično tudi pri denarju. Na oko, nekako 10 odstotkov več naredim vsak dan, da lahko zdaj rečem, da sem doma na bolniški mirna in da se zdravim in mi ni treba razmišljati o tem, kako bom ta minus spravila not.

Pa naj poudarim, da v rednem delovniku ne delam polnega delovnika dodatnih 10 odstotkov, ampak na omejeni, ravno prav naporen delovnik, dodam to razliko.

In v skoraj 17-ih letih dela bolj ali manj na svojem, sem se zgradila do točke, da lahko zdaj tudi otroške počitnice ostanem doma. Letos poleti sem prvič, od kar sem na svojem, bila odsotna iz telovadnice 4 tedne. Bilo je nujno potrebno.

Če tega ne naredim sama, to naredi bolezen (ki me je v preteklosti umaknila iz telovadnice več tednov).

Vprašanje?

Kaj lahko ti narediš (velja za vse):

  • da optimiziraš svoj delovnik, da ohranjaš zdravje?

Oziroma vprašanje za tiste, ki ste na svojem:

  • Kje lahko dodate eno malenkost, da potem mirneje ostanete na bolniški in da hkrati ne dodate toliko, da bi vas prav to pahnilo vanjo?

Za naše stanje ni “kriv” delodajalec, partner, otroci, s.p., … Sami si kreiramo urnik in zase vem, da mi je res dragoceno, da je moj urnik ravno prav na mojo starost, počutje in zdravje. In ker sem šla to jesen spet malo čez, sem zdaj na prisluženi bolniški. Upam, da naslednje leto decembra ne bo tako.

Napotek št. 2:

Začnite razmišljati o tem, kje lahko pridobite čas za to. Ali greste lahko prej spat? Ali lahko prej vstanete? Ali lahko živite brez gledanja televizije? Ali lahko izpustite kakšno nepomembno stvar v tem trenutku?

Naj bo vaš delovnik tudi čim bolj lahkoten, svoboden, naj ima vmes čas. Naj bo bolniške čim manj – pa ne za delodajalca, za s.p. ipd. – za vas! Ker nikakor ni prijetno z zamašenimi sinusi in groznim glavobolom okraševati novoletne smrečice. ?

O tem, kako ohraniti mirne živce pri pogostih boleznih otrok in posledično odsotnosti z dela ali kako morda preprečiti, da jih je čim manj – pa v kakšnem od prihodnjih prispevkov. ?

Nazaj na pod stran V službi.

Nazaj na osnovno stran Fit okoli 40.

Vabimo tudi, da nam sledite na Facebook skupini Fit okoli štiridesetih.